Ta teden se v Nici zbirajo delegati iz 130 držav na tretji konferenci ZN o oceanih, da bi pospešili izvajanje cilja trajnostnega razvoja ZN št. 14 – zaščita in trajnostna raba oceanov, morij in morskih virov. Vendar pa kompromisi med nasprotujočimi si interesi – vetrna energija na morju, morska ekologija, globokomorsko rudarjenje in ribiška industrija – grozijo, da bodo znatno oslabili učinkovitost morebitnih rešitev.
Na ravni EU prevladujoča ideologija o podnebni krizi zagotavlja velikodušno financiranje projektov, kot so vetrni parki na morju – ki so pogosto nezanesljiv vir nestabilne električne energije –, medtem ko so razumne pobude, kot so sistemi za upravljanje balastne vode za boj proti invazivnim vrstam, finančno zapostavljene. Poleg tega prostovoljna narava mnogih zavez v praksi vodi do šibkega izvrševanja in politične samovoljnosti.
Siegbert Droese, koordinator ESN v Odboru Evropskega parlamenta za ribištvo (PECH), je o UNOC3 dejal:
“Pričakuje se, da bo na konferenci ZN o oceanih, ki ta teden poteka v Nici, sprejet tako imenovani Nicaški akcijski načrt za oceane. Spet pričakujemo običajne napovedi ‘pobud za trajnost’ s strani vlad in korporacij – ukrepe, ki so pogosto le PR-triki, ki se ne spremljajo niti ne izvršujejo učinkovito.
Namesto da bi se konferenca površno ukvarjala z vsemi svetovnimi morskimi problemi, ne da bi rešila katerega koli, bi se morala osredotočiti na največjo grožnjo tako za morsko ekologijo kot za preživetje malih ribiških gospodarstev: nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov.
Vendar se zdi, da so sheme ”zelenega pranja«, kot so tako imenovani trgi modrega ogljika in z davkoplačevalskim denarjem financirani vetrni parki na morju, donosnejše. To neravnovesje ne odraža resnične vrednosti in pomembnosti oceanov kot najpomembnejšega vira našega planeta.«
