Na berlinski konferenci o Sudanu 15. aprila so se zbrali predstavniki vlad, mednarodnih organizacij in nevladnih organizacij, da bi zagotovili novo humanitarno pomoč za državo, ki jo je razdejala državljanska vojna. Treba je bilo zapolniti finančno vrzel v višini 2,2 milijarde evrov; nemška vlada zdaj večji del obljubljenih sredstev nalaga nemškim davkoplačevalcem: zunanji minister Johann Wadephul je na vrhu obljubil 212 milijonov evrov. Marc Jongen, poslanec Evropskega parlamenta in tiskovni predstavnik delegacije AfD za razvojno politiko, je izjavil:
“Z 29,1 milijarde evrov v letu 2025 je Nemčija postala največja donatorka razvojne pomoči na svetu – po drastičnih zmanjšanjih ameriškega programa USAID. Od 522 milijonov evrov, ki so jih Evropska komisija in države članice že obljubile za Sudan v letu 2025, nosi glavno breme Nemčija. Ta plačila se v veliki meri izvršujejo prek instrumenta NDICI, katerega skupni obseg za obdobje 2021–2027 znaša skoraj 79 milijard evrov – brez zadostnega demokratičnega nadzora in merljivih meril uspešnosti. Še vedno je povsem nejasno, koliko od obljubljenih zneskov dejansko pride do lokalnega prebivalstva za zadovoljevanje osnovnih potreb in koliko se steka v žepe korumpiranih nevladnih organizacij in vojskovodij. Evropsko računsko sodišče je večkrat kritiziralo pomanjkanje preglednosti pri razvojni pomoči EU, zlasti vlogo nevladnih organizacij, vendar niso bili uvedeni nobeni trdni nadzorni mehanizmi ali strožja merila za dodeljevanje sredstev.
Glede na gospodarsko krizo in izgubo več sto tisoč delovnih mest zaradi deindustrializacije v Nemčiji je takšen prenos milijard v tujino popolnoma neodgovoren. Nemška vlada ne sme več delovati kot svetovni plačnik. Namesto tega mora biti vsak nadaljnji angažma Nemčije in EU v razvojni politiki vezan na stroge pogoje: učinkovito varovanje meja, dosledno ukrepanje proti tihotapljenju ljudi in islamističnemu terorizmu ter delujoči sporazumi o ponovnem sprejemu migrantov – z takojšnjo ustavitvijo vseh plačil, če se ponovni sprejem migrantov zavrne. V zadnjih letih se je število nezakonitih vstopov v Evropo, zlasti iz Sudana, močno povečalo.
Na ravni EU morajo zdaj veljati popolna preglednost, protikorupcijski ukrepi in radikalna zmanjšanja vseh razvojnih izdatkov brez jasnih koristi – po zgledu DOGE v Združenih državah Amerike. Evropski gospodarski in varnostni interesi ter boj proti nezakoniti migraciji morajo biti postavljeni v središče razvojne politike EU. Nemška vlada bi morala prevzeti vodilno vlogo na nacionalni ravni, namesto da še naprej vlaga milijarde davkoplačevalskega denarja v tisto, kar je dejansko brezno na globalnem jugu.’
