“Po padcu Asada sta bila Bruselj in Berlin navdušena: novemu vladarju v Damasku, nekdanjemu teroristu Al-Kaide al-Sharaa, so pripravili sprejem z rdečo preprogo in mu obljubili milijarde pomoči. To navdušenje je bilo prezgodnje.
Verske manjšine, ki so pod Asadom še uživale zaščito, so danes v Siriji sistematično preganjane – kristjani, alaviti, druzi in šiiti. To je nesprejemljivo.
Bruselj in Berlin morata zdaj izvajati močan pritisk na Damask. Cilj mora biti: prvič, učinkovita zaščita vseh verskih manjšin. Drugič, vrnitev milijonov sunitskih Sircev iz Evrope. Mnogi med njimi so proslavljali padec Asada – zdaj pa bi morali pomagati pri obnovi svoje države.
Niti cent nemških davkoplačevalcev ne sme priti v Sirijo, dokler nista izpolnjena ta dva pogoja.’
