Markus Buchheit, poslanec Evropskega parlamenta iz skupine ESN, je v zvezi s tem izjavil:
“Tisto, kar se trži kot »Clean Deal«, je le še en napad na našo industrijo. Komisija preprosto ne upošteva različnih lokacijskih stroškov po EU, pomanjkanja energetske varnosti – zlasti v Nemčiji – in posledične izgube konkurenčnosti držav članic.
Podpora osrednjim podnebnim ciljem in CO₂-nevtralni industriji razkriva popolno zanikanje realnosti industrijske politike: usmerjanje ‘zelene’ industrijske politike na ravni EU bo privedlo le do resnih konkurenčnih slabosti v primerjavi z ZDA in Kitajsko – ne pa do 90-odstotnega zmanjšanja emisij CO₂ do leta 2040 ali do milijona novih delovnih mest. Izrazi, kot sta zmanjšanje birokracije in nacionalna prožnost, so v žargonu Komisije le prazne fraze.
Brez dostopnih cen energije in suverenih gospodarskih strategij držav članic v Evropi ne bo globalno konkurenčne industrijske proizvodnje. Zeleni dogovor, Čisti dogovor – ni pomembno, kako se imenujejo te birokratske pošasti – bruseljskim birokratom zgolj dajejo občutek nepogrešljivosti.
Rezultate takšnih dirigističnih modelov je mogoče opaziti v Nemčiji: zahvaljujoč ekosocialistom je Zvezna republika postala bolnik Evrope. Kratko- do srednjeročne možnosti za okrevanje? Zelo slabe!”
