“Tudi najboljši sistem izgona ostaja neučinkovit, če v Evropo neprestano prihaja vedno več nezakonitih migrantov. Dosledno varovanje zunanjih meja EU je zato nepogrešljiv prvi korak za trajnostno obvladovanje migracijske katastrofe. Hkrati pa pri vzpostavljanju centrov za izgon v tretjih državah v nobenem primeru ne smemo opustiti vzpostavitve centrov za obravnavo prošenj, da bi potencialni nezakoniti migranti po vložitvi prošnje za azil zunaj EU zaključili celoten postopek. Da se prepreči prenatrpanost centrov, je treba tudi znatno pospešiti razširitev hitrih postopkov neposredno na zunanjih mejah EU.“.
Vendar pa ne smemo podcenjevati logističnih ovir v centrih za vračanje v državah, kot je Uganda. Težko si je predstavljati, da Komisija načrtuje resno ofenzivo izgona, če je treba ljudi najprej prepeljati z letalom približno 7.000 kilometrov, da bi tam nato čakali na vrnitev v svoje države izvora. Države v neposredni bližini zunanjih meja EU bi bile za to veliko primernejše, odgovorna Komisija pa bi že zdavnaj uveljavila potrebne sporazume za to, po potrebi tudi z grožnjo, da bo ustavila razvojno pomoč in druge ukrepe podpore.”
