“Stanovanjska kriza v Evropi ni niti naravni pojav niti tržna nepopolnost – je posledica lastnih dejanj. Desetletja prekomernega urejanja, birokratskih ovir in vedno novih zahtev so močno upočasnila gradnjo stanovanj. Hkrati pa nenehna zakonita in nezakonita množična migracija znatno povečuje pritisk na stanovanjske trge – posledica tega je, da so domačini pri iskanju stanovanja vse bolj v neugodnem položaju. Kdor želi ustvariti cenovno dostopna stanovanja, mora najprej in predvsem učinkovito zaščititi zunanje meje Evrope!”
Volker Schnurrbusch, namestnik v Odboru za stanovanjsko krizo, je dodal:
“Evropska komisija predstavlja akcijski načrt, čeprav sama priznava, da gradnja stanovanj ne spada v njeno pristojnost. Zlasti zahteve, ki jih narekuje ideologija varstva podnebja, kot so pretirana izolacija in gradbeni standardi, še naprej dvigujejo stroške ter lastništvo in najem stanovanj za mlade družine naredijo skoraj nedosegljiva. Evropski stanovanjski načrt ne more rešiti krize – potrebno je popraviti lastne protipodjetniške in protidržavljanske politike EU. Gradnja stanovanj mora ostati nacionalna naloga – brez dodatnega vmešavanja EU in brez novih birokratskih obremenitev!”
