“Že leta smo priča dejansko nekontrolirani množični migraciji prek Sredozemskega morja, ki ima dramatične posledice za notranjo varnost, socialne sisteme in socialno kohezijo v Evropi. Že vse preveč dolgo je nujno ustavljanje ladij z migranti ovirano s praznimi moralnimi argumenti pod pretvezo zgrešenega humanitarizma s strani političnega mainstreama in njegovih levičarskih svetovalcev iz nevladnih organizacij. Melonijeva pobuda je zato že dolgo pričakovani znak političnega zdravega razuma. Če bo dosledno izvedena, bi lahko končno naredila konec poslovnemu modelu tihotapskih tolp. Italija kaže, da zmogljivost države za ukrepanje, zaščita zunanjih meja in varovanje notranje varnosti ne smejo biti tabuji, ampak sodijo med temeljne odgovornosti suverenih držav.“.
Prav tako je dobrodošlo, da se migranti, ki jim je prepovedan vstop v italijanske vode, odpeljejo v države, s katerimi je Italija sklenila sporazume o pridržanju ali vračanju. To pomeni, da se azilni postopek odvija zunaj nacionalnega ozemlja, se v idealnem primeru lahko obravnava v pospešenem postopku ter ščiti prebivalstvo pred morebitnimi kriminalnimi grožnjami. Z albanskim modelom je bila Italija v tem pogledu pionirka in, čeprav prepozno, so ji najnovejša glasovanja v Evropskem parlamentu končno dali prav v njenem pristopu.”
