Besedilo – uradno naslovljeno “Poročilo o financiranju razvoja – pred četrto mednarodno konferenco o financiranju razvoja v Sevilli” – je med drugim pozvalo k brezpogojnemu odpisu dolgov državam v razvoju. Prav tako je zagovarjal višje prispevke držav članic EU za razvojno pomoč, globalne davke na premoženje ter transferne plačila za blažitev podnebnih sprememb v državah južne poloble. Večina teh stroškov bi bremenila evropske – in s tem zlasti nemške – davkoplačevalce. Poročilo ni bilo sprejeto: skupina »Europe of Sovereign Nations« (ESN) je skupaj z drugimi desnosredinskimi skupinami glasovala proti njemu; skupno je večina 340 poslancev Evropskega parlamenta zavrnila Seviljsko poročilo.
Poslanca AfD v Evropskem parlamentu, dr. Marc Jongen in Tomasz Froelich, sta prav tako vložila nasprotno resolucijo, ki bi sporazume o ponovnem sprejemu z državami izvora migrantov postavila za pogoj za kakršna koli nadaljnja razvojna sredstva. Njun predlog je na plenarnem zasedanju prejel 120 glasov.
Marc Jongen, koordinator ESN v Odboru za razvoj in poročevalec v senci za Seviljsko poročilo, je pojasnil:
“Glasovi AfD odločajo! Le zaradi naših prizadevanj je bila dosežena večina proti Seviljskemu poročilu, s čimer smo preprečili dodatna bremena za nemške državljane. Hkrati je bil poslan jasen signal: razvojna politika mora temeljiti na vzajemnosti. Brez ponovnega sprejema migrantov ne smejo več milijarde iz Evrope odtekati v države tretjega sveta.”
Tomasz Froelich, sopobudnik protiresolucije, je dodal:
“Od leta 1980 je bilo podsaharski Afriki izplačanih približno dva bilijona dolarjev razvojnih sredstev, od katerih je znaten delež poneverjen in izgine v davčne oaze. Glede na eksplozivno rast prebivalstva v Afriki in našo napeto gospodarsko situacijo je čas zrel za spremembo paradigme. Švedska in ZDA dokazujeta, da je mogoče delovati drugače – EU mora slediti njunemu zgledu.”
